c S
KOLUMNE
dr. Marko Novak »Cesar ni gol« in maske pravno obstajajo V Andersonovi pravljici Cesarjeva nova oblačila je bil deček tisti, ki je naposled izjavil, da je cesar v bistvu gol ter da so njegova oblačila izmišljotina, pravzaprav prevara krojačev. Na to pravljico sta me spomnila aktualna odločitev Višjega sodišča v Kopru, da kršenje odloka o obveznem nošenju zaščitne obrazne maske na prostem ni prekršek, in komentar kolega pravnika, da vsled te odločitve tovrstne maske pravno ne obstajajo in bo treba plačane globe zavoljo tovrstnega prekrška vračati. Menim sicer, da zadeve še zdaleč niso tako preproste, kot se jih skuša prikazati in je treba zadevo bolj razmisliti. 10.05.2021 07:46
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe v presoji Evropskega sodišča za človekove pravice Podnebne spremembe (ne)posredno posegajo v uresničevanje številnih človekovih pravic od pravice do življenja do pravice do prehrane kot tudi do lastnine. Negativne posledice trpimo sedanje generacije, a še hujše lahko pričakujejo prihodnje generacije. Kakšne obveznosti imajo države do mlajših in prihodnjih generacij pri varstvu pravice do življenja in ostalih pravic zaradi vse hujših posledic podnebnih sprememb? 07.05.2021 09:07
Vlasta Nussdorfer Je bil res zgolj še en 1. maj? Se še spominjate praznika dela nekoč? Kako pa je danes? So številna prizadevanja za pravice delavcev izgubila pomen, je kršitev celo več kot pred desetletji? Kdo si še pripne rdeč nagelj in kaj vse je odnesla korona kriza? Je prekariat ne le sedanjost, pač pa kar realna bodočnost? Koliko je izkoriščanih in izkoriščevalcev? Zakaj za nekatera dela zaposlovalci sploh ne dobijo delavcev? Bi jih morali na Zavodu za zaposlovanje izbrisati s seznama brezposelnih in jim nehati plačevati socialne transferje, če dvakrat zavrnejo ponujeno delo, ki je zanje seveda primerno? Tako menijo mnogi. Zakaj intenzivno uvažanje delovne sile iz tujine, ko pa imamo doma vsak dan več ljudi na trgu dela? Je mobing res vedno le od "zgoraj navzdol"? Preštevilna vprašanja, ki kar kličejo po odgovorih, še zlasti ob 1. maju. Morda letos še mnogo bolj. Kajti virus je odprl veliko novih tem, stare rane pa še niso zaceljene. 05.05.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Neliberalna demokracija Slovenija je spet v zgodovinski zamudi. Tokrat zamujamo z neliberalno demokracijo. S sistemom politične oblasti, ki je bil na Madžarskem razglašen že davnega leta 2014, pri nas pa se je uveljavil šele s spremembo oblasti marca 2020. Z menjavo ene same vlade, pravzaprav samo njenega predsednika in dveh političnih strank, smo čez noč iz vzorne liberalne, demokratične, pravne, pravzaprav oh in sploh države, postali njeno nasprotje: neliberalna demokracija, avtokracija, pravzaprav fašistična diktatura. Mehko politično preigravanje je bilo nadomeščeno z umazano politično igro. Neliberalno demokracijo pa so, končno, odkrili tudi moji slovenski akademski kolegi. 03.05.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Kako preživeti polet z letalom brez »zračenja« z »odpiranjem oken«? Dolgo časa smo si za to prizadevali. Skoraj eno leto. Potem se je zgodilo. Tudi zaradi vztrajnosti, neomajnosti in odločnosti ne le g. Mitje Vilarja, pač pa tudi prof. dr. Dušana Kebra in mag. Dejana Židana, poslanca stranke SD, g. Željka Ciglerja, poslanca stranke Levica in g. Janija Möderndorferja, poslanca stranke LMŠ. Sklicana in izvedena je bila nujna seja Odbora DZ za zdravstvo, v torek, 27. aprila 2021, na zgodovinski, spominski in praznični dan. 30.04.2021 08:01
mag. Martin Jančar Korupcija z dobrim namenom Načelno sem zelo proti tako idealiziranju kot demoniziranju posameznih poklicnih ali drugih skupin. Čeprav nam takšne označbe, v kolikor niso prepoznane kot zavržne, nenazadnje olajšujejo orientacijo v kompleksnem vsakdanjem življenju, so nujno problematične. Sam ne verjamem, da obstaja jasna ločnica med tako ali drugače opredeljenimi posamezniki, ki bi v medsebojno komunikacijo vnašali celotno vrednostno podobo. Marsikaj tega je produkt psiholoških procesov, s katerimi se rešujejo notranji konflikti. O tem sem pravzaprav nekaj že napisal v prejšnji kolumni. V bistvu gre za to, da marsikdo na zelo nenavaden, hkrati pa na način, ki ga je psihologija še znanstveno obdelala, rešuje konflikt med tem, kaj počne in kako razume dogajanje v sedanjem času in tem, kako je na svet gledal in deloval v preteklosti. Ta pojav seveda ni nekaj novega in karakterizira družbeno življenje verjetno od pamtiveka. 28.04.2021 09:18
dr. Marko Novak Kodeks poklicne etike za ustavne sodnike Glede na številne medijske zgodbe iz Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadnjih letih se zdi, da ta nekoč hvalevredna institucija ne uživa več takšnega zaupanja javnosti kot nekoč. Takšen je vsaj moj osebni vtis, četudi bi za bolj objektivno sliko rabili natančno sociološko analizo. Kljub temu, da slovensko (redno) sodstvo že dolgo beleži nizko stopnjo javnega zaupanja, pa se zdi, da ga je do zdaj Ustavno sodišče vedno presegalo. Sicer se je Ustavno sodišče že tudi prej tu in tam znašlo v turbulentnih političnih okoliščinah, bodisi po lastni volji ali je bilo tja potisnjeno, pa se zdi, da je vedno znalo krmariti med Scilo in Karibdo političnih ter družbenih pritiskov. Sedanji ekipi to težje uspeva: nekaj so prispevala notranja trenja, nekaj lastne napake in njihova slaba komunikacija, nekaj gotovo težke epidemične razmere. K okrepitvi trenutno relativne šibke moralne pozicije sodišča bi lahko nekaj prispevalo sprejetje etičnega kodeksa. 26.04.2021 07:56
prof. dr. Jernej Letnar Černič Domet sodb Evropskega sodišča za človekove pravice? Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) opravlja vlogo vrhovnega evropskega razsodnika glede varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato v dobršni meri (so)oblikuje razumevanje človekovega dostojanstva v evropskem javnem okolju. Ali lahko ESČP pozitivno vpliva na boljše varstvo človekovih pravic v slovenskem pravnem redu? Ali lahko s svojimi sodbami spreminja občo kulturo varstva človekovih pravic? 23.04.2021 09:05
Vlasta Nussdorfer Resnice, laži in manipulacije Živimo v časih, ki so težki za vse. No, skoraj vse. Še nikoli namreč nismo imeli možnosti, slišati toliko različnih novic. Nikoli pa v svetu in pri nas ni bilo tudi toliko laži, sprenevedanja, prikrivanja resnice, ugibanj in manipulacij, kot je prav danes. Na vseh področjih. Komu sploh še verjeti, ko pa mnogi bolj ali manj uspešno prodajajo zveličavno resnico, četudi ta ni? Zavestno? Kakor kdaj. Včasih se ti zazdi, da izgubljaš kompas, da sploh ne veš, ali je prav prebirati in spremljati skoraj vse. A v rahlem zaostanku, najbrž pa tudi delni "omejenosti" so tisti, ki sledijo le enemu viru informacij. Nočejo brati ali poslušati ničesar drugega ter tako zgolj slišano in videno prodajajo kot suho zlato. Pripravljeni so se takoj skregati in zagovarjati "kupljeno" stališče. Bolje pa je vsekakor vedeti več kot manj. Tako imaš vsaj možnost primerjave, izbire, celo odločanja. Si v rahli prednosti pred marsikom, ki je dobesedno zaslepljen, a tega preprosto noče verjeti. 21.04.2021 00:00
mag. Martin Jančar „Napake so bile storjene“ Zanimivost današnjega sveta je tudi v tem, da je izredno neizprosen do napak. Temu se pravzaprav ne moremo čuditi. Če ponujamo ljudem neskončno število nasvetov, kako naj živijo svoje življenje – od tega, kakšno hrano naj uživajo, kakšen življenjski stil naj izberejo, kako naj delujejo v svetu, da bodo uspešni – potem je jasno, da je mogoče tistim, katerim se ideali zdravja, materialnega bogastva in siceršnjega uspeha izmikajo, očitati, da so tudi sicer pomanjkljivi. In ker pri načinu svojega življenja delajo napake, so si tudi sami krivi. In ker so krivi sami, ne morejo očitati drugim, da jih neupravičeno kritizirajo. 19.04.2021 07:58
dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021 00:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Omejitev izhoda iz države Konec preteklega tedna je v odmevni odločitvi Ustavno sodišče s sedmimi glasovi proti dvema do končne odločitve zadržalo uporabo Odloka, ki je v boju s pandemijo začasno zaostril pogoje za izhod iz države. S tem je Ustavno sodišče učinkovanje Odloka v praksi do nadaljnjega odpravilo. Odločitev je vročilo in jo v Uradnem listu objavilo še isti dan, medtem ko je seja sodišča potekala naprej. Tako ni namenilo časa za pisanje ločenih mnenj, ki bi praviloma morala biti objavljena skupaj z odločitvijo, bilo pa je odločeno, da se ta napišejo naknadno, do vključno ponedeljka. Danes, v sredo, ko so vendarle tudi ločena mnenja prvič javno objavljena, vabim k branju obrazložitve svojega glasu,[i] ki pojasni, zakaj menim, da je v tej pomembni zadevi večina postopala argumentativno "nekorektno"[ii] in posledično presodila očitno napačno. 14.04.2021 09:44
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021 08:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenska tranzicijska utopija Več kot trideset let je že od formalnega propada nedemokratičnega režima, ki je sistematično kršil človekove pravice in temeljene svoboščine. Na njegovih starih praksah, vzorcih in mentaliteti je nato skoraj pred tridesetimi leti nastala slovenska demokratična in pravna država. A njene institucije do sedaj niso želele učinkovito preganjati preteklih kršitev človekovih pravic. Tranzicijska pravičnost se je zato v zadnjih tridesetih letih izrodila v skoraj sistematično zanikanje človekovega dostojanstva. 09.04.2021 08:27
Vlasta Nussdorfer Prav posebna neenakopravnost 21. marec nekoč ni pomenil le prvi dan pomladi, pač pa tudi svetovni dan Downovega sindroma. Pa se je pomlad premaknila skoraj na 20. marec in 21. je posvečen še marsičemu, tudi poeziji. 2. aprila pa obeležujemo dan zavedanja o avtizmu in v zadnjih letih smo mu posvečali vse več pozornosti, saj smo različne vrste avtizma začeli vsaj prepoznavati in mnogi so lahko upali celo na pomoč. A številni prazniki in posebni dnevi so ob virusu povsem zbledeli ter postali drugorazredni tako kot še marsikatera bolezen in težava ljudi. Kot da se ne zavedamo, da so prav osebe s posebnimi potrebami v sleherni krizi še bolj izpostavljene in ranljive, potrebne dodatne pomoči in skrbi. Tako kot invalidi, starejši in otroci, celo po dopolnjenem 18. letu, če se še šolajo. 07.04.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Avtonomnost, neodvisnost in suverenost Ena od temeljnih rimskopravnih maksim, ki pomembno kroji delovanje javnega in zasebnega prava še dandanes, se glasi: Qui tacet consentire videtur. Kdor molči, kjer in ko bi moral ter mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje. Ugotavljam, da v sodobnem, digitaliziranem in docela mediaziranem svetu ta klavzula preprosto ni več uresničljiva. Še več, od te klavzule se je pravzaprav treba javno ograditi, če želite ohraniti ne le svojo integriteto, temveč predvsem duševni mir in zdravje. Glede na stopnjo zavrženosti in norosti javnih razprav, sploh onih na socialnih omrežjih, ter množico ukrepov in dejanj, ki so popolnoma nezdružljivi z najboljšim razumevanjem tega, kar pravo v ustavni demokraciji zahteva, je povsem nemogoče, predvsem pa nepošteno, ljudem pripisati strinjanje s prakso, ki je izrecno ne grajajo. Tako lahko velja le, da za izrecno javno grajo ali pohvalo sprejemam odgovornost, medtem ko neizrečeno nikakor ne odraža mojega pritrjevanja. 05.04.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021 08:44
mag. Martin Jančar Variatio delectat

Načelno telefonske klice, s katerimi mi poskušajo sporočiti, da je že čas, da se odpravim na posebne, „samo zame“ ukrojene diagnostične preglede, da sklenem prav posebno ugodno zavarovanje ali da sprejmem, ne vem, kakšno oh in ah nagrado, praviloma hitro zaključim. Pri tem poskušam biti vljuden, ker si sam niti predstavljati ne znam, kako mukotrpno delo mora to biti. Načelno sam namreč ne kličem ljudi, če že ni treba, da bi pa kaj takega opravljal za svoj ljubi kruhek, pa me navdaja prav s posebno grozo. Domnevam namreč, da se večina klicev zaključi najmanj z zavrnitvijo, bolj verjetno pa s čim bolj sočnim, kar premore naš in še kak tuj jezik. Ljudje, ki opravljajo to delo, morajo po mojem imeti zelo veliko mero potrpljenja, trdo kožo in verjetno močan želodec.

31.03.2021 08:17
dr. Marko Novak Ustava v epidemiji … in potem

Ustava kot družbena pogodba državne politične skupnosti je dokument trajnejše narave. Tako predvideva različne življenjske situacije, v katerih se nahaja politična skupnost: od blaginje, prosperitete, obdobja »suhih krav«, epidemije in celo vojne. Trenutno smo že leto dni v epidemiji, pri čemer smo priča številnim omejitvam človekovih pravic, o čemer si pred tem niti sanjati nismo upali oziroma smo z nečim podobnim lahko računali le v primeru vojne, ki pa ob dejstvu našega članstva v EU in NATU v sedanjih časih nikakor ni na vidiku – niti v najhujših nočnih morah. V imenu pravice do življenja in zdravja smo državljani skoraj po vsem svetu pristali na drastične posege v naše človekove pravice. To je še posebej »boleče« za zahodne demokracije vajene najvišjih standardov njihovega varstva.

29.03.2021 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Cepilna vojna Covid-19 je po celotni Evropski uniji do sedaj terjal že več kot pol milijona življenj. A cepljenje v njenih državah članicah še naprej poteka relativno počasi in z zamudami. Po drugi strani pa globalne velesile kot so Kitajska, Indija in Rusija že uporabljajo cepivo kot orožje mehke diplomacije. Kaj počasnost cepljenja in neenotnost med državami članicami Evropske unije pomeni za prihodnost tega elitnega kluba? 26.03.2021 09:22