c S
Politični krizi v Španiji po enem letu še ni videti konca 24.12.2019 Politični krizi v Španiji, ki traja že celo leto in je močno prepletena z reševanjem katalonskega vprašanja, ni videti konca. Obe krizi sta se še dodatno zapletli po odločitvi Sodišča EU, da zaprtemu katalonskemu politiku Oriolu Junquerasu pripada imuniteta evropskega poslanca. V letu 2020 bi tako lahko imeli nove volitve v Španiji in Kataloniji.

Španska politična kriza se je začela februarja, potem ko so katalonske stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Katalonije, pri potrjevanju proračuna odpovedale podporo manjšinski vladi socialista Pedra Sancheza.

Španci so morali tako aprila oditi na predčasne parlamentarne volitve, na katerih so sicer slavili socialisti, ki pa niso osvojili absolutne večine v parlamentu. O sodelovanju so se pogajali s skrajno levo stranko Unidas Podemos, a jim predvsem zaradi nesoglasij glede Katalonije dogovora ni uspelo doseči. Poleg tega je Podemos želel vstopiti v vlado, socialisti pa so želeli vladati sami.

Tako so novembra v Španiji potekale že četrte parlamentarne volitve v zadnjih štirih letih, na katerih sta socialistična stranka in Podemos izgubila nekaj glasov. Stranki, ki imata skupaj 155 poslancev v 350-članskem parlamentu, sta kmalu po volitvah sklenili načelni dogovor o sodelovanju v vladi. Za potrditev v prvem krogu glasovanja, ko je potrebna absolutna večina 176 glasov, potrebujeta podporo drugih strank. V drugem krogu pa je potrebna navadna večina, kar pomeni, da je dovolj, če se nekaj strank vzdrži.

Socialisti so po volitvah začeli pogovore z Evropsko republikansko levico (ERC) nekdanjega katalonskega podpredsednika Junquerasa, ki je bil oktobra zaradi njegove vloge v poskusu razglasitve katalonske neodvisnosti od Španije obsojen na 13 let zapora.

Na te pogovore je po besedah poznavalca političnih razmer v Španiji Luke Lisjaka Gabrijelčiča vplivala razsodba Sodišča Evropske unije, ki je pretekli teden razsodilo, da Junquerasu, ki je bil maja izvoljen v Evropski parlament, pripada imuniteta evropskega poslanca.

ERC po razsodbi zaradi notranjih pritiskov nima druge možnosti, kot da se trenutno nekoliko umakne iz pogajanj, ocenjuje analitik. Poleg tega se po njegovem mnenju po sodbi sodišča EU v ERC počutijo okrepljene v pogajanjih. Dogovor o podpori zagovornikov katalonske neodvisnosti je tako manj verjeten kot pred sodbo sodišča v Luksemburgu.

Analitiku se zdi verjetneje, da bi se nekatere druge stranke, na primer konservativna Ljudska stranka in desnosredinski Ciudadanos, v drugem krogu vzdržale glasovanja. "Mislim, da bodo španske etablirane sile, tudi monarhija, začele pritiskati, da bi prišlo do nekega sporazuma med vsešpanskimi strankami, ki bi izoliral katalonske separatiste in jim onemogočil vpliv na vlado," je pojasnil.

V nasprotnem primeru se jim obeta vlada, ki bo odvisna od katalonskega separatizma, ali pa tretje volitve, kar pa je globoka blamaža za državo. "Predvsem pa se vsi bojijo, kaj bo na teh tretjih volitvah. Vsi se bojijo dodatnega vzpona radikalne stranke Vox," je povedal. Vox, ki se je aprila s 24 poslanci prvič prebil v parlament, je namreč novembra več kot podvojil število poslancev.

Španska politična kriza je torej močno povezana z reševanjem vprašanja katalonske neodvisnosti, ki pa se po besedah analitika vedno bolj zapleta. Za nadaljnjo zaostritev je oktobra poskrbela obsodba devetih nekdanjih katalonskih politikov na zaporne kazni od devet do 13 let. Zaradi njihove vloge pri pripravi katalonskega referenduma leta 2017 so bili obsojeni vstajništva in zlorabe javnih sredstev.

Še bolj pa se je katalonska kriza zaostrila zaradi nedavne sodbe Sodišča EU o Junquerasovi imuniteti. "Prošpansko volilno telo v Kataloniji se demobilizira, kar sodba evropskega sodišča še pospešuje, tisti del volilnega telesa v Kataloniji, ki se zavzema za neodvisnost, pa je še vedno zelo mobiliziran. Tako se na dolgi rok z nadaljevanjem konflikta krepi tudi volilna pozicija separatističnih strank. Zato je v njihovem interesu, da razpišejo predčasne volitve," je povedal Lisjak Gabrijelčič.

Po njegovih oceni je odličen trenutek za to odstavitev katalonskega predsednika Quima Torre. Katalonsko višje sodišče mu je namreč pretekli teden dosodilo 18-mesečno prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi neupoštevanja navodil španske volilne komisije pred aprilskimi volitvami.

Sodba še ni pravnomočna, a jo bo vrhovno sodišče po mnenju Lisjaka Gabrijelčiča najverjetneje potrdilo, tako da bodo v Kataloniji skoraj zagotovo predčasne regionalne volitve.

Odstavitev za Torro predstavlja moralno zmago, zaradi česar njegova stranka Skupaj za Katalonijo na te volitve vstopa zelo okrepljena, meni analitik. Po njegovih besedah si sicer volitev želijo vse stranke znotraj tabora zagovornikov katalonske neodvisnosti, saj so trenja med njimi zelo močna, čeprav so prikrita. Poleg tega jim zadnje ankete kažejo izjemno dobro, prvič bi celo presegle 50 odstotkov glasov.

Volitve si želi tudi ERC, ki želi okrepiti svojo pozicijo v Kataloniji in nato voditi reševanje katalonskega vprašanja. Ta stranka bi lahko oblikovala levo koalicijo s katalonskima vejama socialistov in Podemosa. Ob zunanji podpori Torrove stranke pa bi pripravili predlog s široko podporo. "Separatisti bi se odpovedali neodvisnosti (...) in poskušali priti z nekimi bolj realističnimi predlogi z močno podporo doma," je pojasnil analitik.

Ljubljana, 24. decembra (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.