c S
Viharji v politiki brez usodnih ran, a tudi brez resnih reform 29.12.2019 Politično dogajanje iztekajočega se leta so zaznamovali predvsem odnosi med manjšinsko vlado in Levico. Ta se je zavezala podpori vladi, a zanjo postavila (pre)visoko ceno. Vlado, ki resnih reform še ni izvedla, je doslej reševal zlasti SNS. A ob vse bolj napetih odnosih tudi znotraj vladnih vrst kaže, da bo preštevanje glasov vse bolj naporno.

Tik pred prazniki je vlada dobila novo članico. Na čelo vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je stopila Angelika Mlinar iz kvote SAB, ki jo je DZ potrdil s 44 glasovi za in 43 proti. Podobno kot pri sprejemanju proračuna je vladi pomagal SNS z enim vzdržanim in enim manjkajočim glasom.

Vlada je sicer spomladi z Levico sklenila sporazum o sodelovanju za letos in si od nje obetala glasove vsaj pri ključnih projektih, a je Levica kmalu začela opozarjati, da se obljube na vladni strani ne izpolnjujejo. Pika na i je bila zanjo nepodpora njenemu predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in po tem je razglasila, da sporazumu ni več zavezana.

Realnost manjšinske vlade se je torej pokazala že pri glasovanju o Mlinarjevi, ki ni dobila podpore na matičnih delovnih telesih. Obenem koaliciji sive lase povzroča še "svojeglavi" poslanec DeSUS Robert Polnar, zato se zasedba LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS na več kot 42 glasov ne more zanesti. Razliko do potrebne večine bo tako morala iskati za vsak projekt posebej. Po razhodu z Levico se kot najbolj "voljan" partner za pogovore kaže SNS, ki pa ga je te dni zapustila poslanka Lidija Ivanuša in prestopila v SDS.


Nekateri ministri na prepihu

Mlinarjeva je zamenjala Iztoka Puriča, ki se je septembra poslovil iz nikoli pojasnjenih osebnih razlogov. Še tri menjave pa so se zgodile v prvi polovici leta. Marca je iz zdravstvenih razlogov odstopil minister za zdravje Samo Fakin, ki ga je nasledil Aleš Šabeder. Februarja je zaradi očitkov glede naročila makete za drugi tir odstopil okoljski minister Jure Leben, ki ga je nasledil Simon Zajc. Minister za kulturo Dejan Prešiček je odstopil januarja, po obtožbah o šikaniranju zaposlenih, za njim je na ministrski stolček sedel Zoran Poznič.

Ni pa nujno, da je z menjavami v vladi Marjana Šarca konec. Še vedno je nejasna usoda ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, ki se ji stolček maje zaradi poročila o preverjanju izvajanja projekta SRIPT. Pivčeva sicer čaka povabilo predsednika vlade Marjana Šarca na pogovor o domnevnih nepravilnostih in pričakuje, da se bo to zgodilo po praznikih.

Vprašanje ministričinega položaja odmeva tudi v luči tekme za predsedniško mesto v DeSUS. Napovedala je namreč, da bo, tako kot še jeseniški občinski svetnik Borut Stražišar, na januarskem kongresu izzvala dolgoletnega predsednika stranke Karla Erjavca. Ta ji tudi v težavah na ministrskem položaju ne krije hrbta, njeno usodo je prepustil Šarcu ter podobno kot nekateri drugi v koaliciji spomnil na visoke standarde, ki jih je premier postavil za obstanek ministrov na položaju.

Na prepihu pa se utegnejo znajti še kakšni drugi ministri, saj so v nekaterih koalicijskih strankah nakazali, da se nekaterim čas za pripravo določenih zakonov izteka, in da se bo v prihodnjih dveh mesecih izkazalo, ali so izpolnili pričakovanja.


Zavihali naj bi rokave

Ob prelomu leta tako v koaliciji kot zunaj nje opozarjajo, da vlada še ni izvedla resnih reform. Tudi premier Šarec je napovedal, da bodo po novem letu s polno paro zagrizli v delo. Celo predsednik republike Borut Pahor je javno opozoril, da je drugo leto mandata skrajni čas za vsaj dva ali tri ključne projekte.

Medtem ko je vlada uspela spraviti pod streho nekatere popravke pokojninske zakonodaje, se ji denimo zatika pri zakonih s socialnega področja. Med drugim je koalicijo letos delilo vprašanje dodatka za delovno aktivnost. Ena od prioritet ostaja tudi urejanje razmer v zdravstvu.

Še vedno ostaja neuresničena tudi ustavna odločba, ki terja spremembe volilne zakonodaje. Predsednik republike Borut Pahor je pozval vodje poslanskih skupin, ki podpirajo predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu, da tega januarja dokončno uskladijo in zanj začnejo zbirati podpise. Dokončati želijo tudi predlog za preoblikovanje okrajev, tako da bi poslanci imeli na mizi obe možnosti.

Koaliciji v iztekajočem se letu tudi ni uspelo uresničiti ustavne odločbe o financiranju zasebnih osnovnih šol. Šarec se je zato v začetku leta zagovarjal pred DZ, a je predlog ustavne obtožbe, ki so jo vložili v SDS in SNS, uspešno prestal. Prav tako SDS ni uspela z interpelacijo zoper ministra za obrambo Karla Erjavca, ki so mu med drugim očitali zlorabo vojaške obveščevalne službe.

Leto 2019 so zaznamovali tudi napeti odnosi med Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo ter parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, zlasti zaradi domnevno sporne zaposlitve Šarčeve znanke v agenciji.


Prvak največje opozicijske stranke vladi napoveduje težave

V medijih so se v zadnjih tednih pojavila tudi ugibanja o pogovorih za oblikovanje nove vladne koalicije. Namigovali so tudi na pogovore med prvakom SDS Janezom Janšo in novim predsednikom SMC Zdravkom Počivalškom. Ta je sicer večkrat zatrdil, da SMC ne vodi aktivnosti za spremembo vlade. Če bo vlado zrušil kdo drug, pa se bodo pogovarjali o takšni možnosti, je napovedal. Janša medtem Šarčevi vladi napoveduje težave in predčasne volitve, čeprav ne še takoj.

Tako za zdaj nič ne kaže, da bi politiki sledili pozivu predsednika Pahorja, ki je v javnih nastopih v minulih dneh večkrat opozoril na pešanje politične kulture in pozval k dialogu in sodelovanju. Opaža tudi preveč nestrpnega, sovražnega in izključujočega govora.

Ljubljana, 25. decembra (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.