c S
Dodatek za delovno aktivnost ostal, večji zalogaji na pokojninskem področju še čakajo 31.12.2019 Na socialnem področju se je letos najbolj zapletalo pri vladnem poskusu za ukinitev dodatka za delovno aktivnost prejemnikom denarne socialne pomoči, kar pa ji ni uspelo. Na pokojninskem področju je bilo ministrstvo za delo bolj spretno in je že na začetku umaknilo sporne predloge za upokojitev. Tako so trši orehi ostali za pogajanja v letu 2020.

Razmere so se spremenile in razlogov za dodatek za delovno aktivnost, ki je bil uveden v času krize, ni več, je menilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poleg tega po njihovem opozorilu prihaja do zlorab pravice. V Levici se niso strinjali s takšnim stališčem in ukrep ocenili kot protisocialnega, ki bi prizadel predvsem najšibkejše, vse to pa je še bolj zaostrilo njen odnos s koalicijo. Za vnovično potrditev novele po vetu DS tako v koaliciji niso zbrali potrebnih 46 glasov.

Prejemniki denarne socialne pomoči so bili sicer lahko veseli že takoj v začetku leta, saj se zaradi novele iz novembra 2018 pomoč z novim letom ni znižala. Njen valoriziran znesek zdaj znaša že 402 evra. V minulem letu je v nezmanjšanem znesku 591 evrov ostal tudi varstveni dodatek, čeprav je ministrstvo še vedno prepričano, da je glede na zagotovljeno pokojnino za 40 let dela in minimalno plačo previsok.


Družinski prejemki po sedmih letih brez varčevalnih ukrepov

Tako kot na socialnem področju je leto 2019 prineslo veliko dobrih novic tudi na področju družinskih prejemkov, kjer so se po sedmih letih sprostili varčevalni ukrepi, tako med drugim pri materinskem nadomestilu. Dodatek za veliko družino so znova prejele vse velike družine ne glede na dohodkovni položaj, zaradi dviga cenzusa za državno štipendijo pa jo je dobilo dodatnih 8500 dijakov in študentov.

Decembra sprejete spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa v letu 2020 prinašajo spremembe pri očetovskem in starševskem dopustu. Očetovski dopust se bo ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok podaljšal za dodatnih deset dni za vsakega nadaljnjega otroka. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta pa bodo upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole.


Sindikati proti rokohitrskemu zaostrovanju upokojitvenih pogojev

Korenitejše spremembe pa je bilo v letu, ki se izteka, pričakovati na pokojninskem področju. A sindikalna stran je takoj nasprotovala predlogu ministrstva, da starostni pogoj za upokojitev tistih, ki nimajo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, z veljavnih 65 let zviša za dve leti. Menili so namreč, da je treba ob tovrstnem spreminjanju pogledati celoten pokojninski sistem. Ministrstvo se je zato odločilo za umik spornega predloga, tako da so v pokojninski noveli, ki bo začela veljati s 1. januarjem, ostali le mehki ukrepi za daljše ostajanje v zaposlitvi.

Pokojnina se bo denimo za vsakega otroka, a največ za tri, povišala za 1,36 odstotka, pogoj pa je, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Zavarovanec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev bo poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov. Z namenom, da bi zavarovanci ostajali v zavarovanju tudi po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe, bo pokojnina v tem primeru v skladu z novelo na letni ravni višja za tri odstotke.

Pomemben del novele je tudi izenačevanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe za ženske in moške. Za ženske bo še naprej znašal 63,5 odstotka, moški pa bodo tak odstotek dosegli v šestih letih.


Pri nadaljnjih pogajanjih v ospredju upokojitveni pogoji in invalidsko zavarovanje

Predstavnike ministrstva, delodajalcev in sindikatov zahtevno delo pri nadaljnjih pogajanjih o pokojninskih spremembah čaka že v prvih mesecih novega leta. "Zagotovo se bomo pogovarjali tudi o upokojitvenih pogojih," je novinarjem minuli ponedeljek povedal državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič. Pri tem ne želijo graditi na prisili, ampak na tem, da bi se ljudje sami odločali za daljše ostajanje v zaposlitvi.

Poleg tega bodo po njegovih besedah preverili, ali bi se lahko spremenil način usklajevanja pokojnin. Pogledali pa bodo tudi, kako bi se lahko pokojninska doba, pridobljena na različnih podlagah, poenotila.

Prav tako želijo premislek o tem, kako bi si lahko zavarovanci z vlaganjem v drugi in tretji pokojninski steber zvišali socialno varnost v tretjem življenjskem obdobju. Nenazadnje pogajalce čaka področje invalidskega zavarovanja, kjer zlasti veliko stavijo na poklicno rehabilitacijo. "Tu še niso izkoriščene vse možnosti, saj bi moralo biti več priložnosti za prehajanje med različnimi poklicnimi potmi," je prepričan Božič.


Uskladitev pokojnin bo tretje leto zapored redna in izredna

Zadnja pokojninska novela ni posegla v usklajevanje pokojnin, kot ga določa reforma iz leta 2012. Prihodnje leto se bodo tako kot v letih 2018 in 2019 februarja uskladile redno, in sicer za 3,5 odstotka, decembra pa bodo ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v skladu z interventnim zakonom vse višje za 6,50 evra. Toda državni svet je že vložil zakonski predlog, da se zvišanje opravi v odstotkih. Ob več kot 2,5-odstotni rasti bi uskladitev tako znašala en odstotek, s čimer se strinja tudi vlada.

Ljubljana, 30. decembra (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.