c S
Ob prelomu leta: Greta ni uspela zdramiti svetovnih voditeljev 06.01.2020 Podnebne spremembe se vse bolj prebijajo na naslovnice. Letošnje leto je zaznamovala mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je navdihnila in na ulice spravila na milijone mladih, vseeno pa ni uspela prepričati najpomembnejših svetovnih voditeljev, da se čas za ukrepanje izteka. Smele podnebne cilje si medtem zastavlja Slovenija.

Leto je na mednarodnem prizorišču zagotovo zaznamovala Thunbergova, ki jo je med drugim za osebnost leta razglasila revija Time. 17-letnica je avgusta 2018 začela s petkovimi podnebnimi protesti pred švedskim parlamentom, njen zgled pa je navdihnil na milijone mladih po svetu. Nastalo je gibanje Petki za prihodnost, ki je na štirih globalnih protestih zbralo po več milijonov ljudi.

Greta, ki ima sicer diagnosticiran Aspergerjev sindrom, je večkrat nagovorila svetovne voditelje; spregovorila je na podnebnih konferencah v Katovicah in v Madridu, udeležila se je Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, se srečala s papežem Frančiškom, v ZDA in nazaj pa je, ker ne želi leteti, plula z jadrnico. Med najbolj odmevnimi je bil njen nagovor voditeljev na podnebnem vrhu ZN septembra letos, ko jim je besna očitala: "Kako si drznete, da s svojimi praznimi obljubami kradete moje sanje in moje otroštvo!?"

Greta je navdihnila tudi mlade v Sloveniji, ki so ustanovili gibanje Mladi za podnebno pravičnost. To je pripravilo dva večja vseslovenska podnebna štrajka, pa tudi manjše petkove proteste pred slovenskim parlamentom.

Mladi v Sloveniji med drugim zahtevajo, naj vlada rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti. Zahtevajo ozelenitev proračuna, znižanje izpustov toplogrednih plinov, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj na socialno vzdržen način do leta 2030, prehod v sonaravno kmetijstvo ter pospešen prehod na večinoma rastlinsko prehrano. Njihove zahteve pa sežejo še širše, saj med drugim terjajo vsaj 1500 kakovostnih javnih najemnih stanovanj na leto, uvedbo štiridnevnega delovnega tedna ter državno zajamčena zelena delovna mesta.


Opozoril vse več ...

Ob protestih mladih se bo leto 2019 v zgodovino zapisalo tudi po številnih opozorilih s strani znanstvenikov, da se čas za ukrepanje na področju podnebnih sprememb izteka. Desetletje od 2010 do 2019 bo verjetno obveljalo za najbolj vroče v zgodovini, je decembra lani ocenila svetovna meteorološka organizacija WMO. Leto 2019 bo predvidoma eno od treh najbolj vročih doslej.

Lanski november je bil drugi najbolj topel november v 140 letih, tudi jesen in leto sta bila zaenkrat druga najbolj topla od začetka meritev, so decembra navedli znanstveniki Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA). Po podatkih evropskega Copernicusa so bile globalne temperature novembra lani od povprečja, zabeleženega med letoma 1981 in 2010, višje za 0,64 stopinje Celzija. V Evropi je bila jesen za 1,1 stopinje Celzija toplejša od zgodovinskega povprečja.

Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je avgusta 2019 v posebnem poročilu opozoril na tesno povezavo med rabo tal oz. zemljišč in podnebnimi spremembami, septembra istega leta pa je izšlo še posebno poročilo o oceanih in kriosferi. V obeh poročilih je opozoril na nujnost takojšnjega ukrepanja ter potrebo po temeljitih spremembah načina življenja in prehranjevanja. A medtem izpusti toplogrednih plinov še naraščajo - raziskava Global Carbon Project je decembra ugotavljala, da se bodo emisije ogljikovega dioksida v letu 2019 predvidoma zvišale za 0,6 odstotka.


... ukrepov pa še vedno (pre)malo

A ni videti, da bi se vsa ta sporočila resneje dotaknila odločevalcev, morda le z izjemo EU. Evropski parlament je novembra lani razglasil izredne podnebne razmere. Voditelji članic EU so decembra dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, čeprav se Poljska temu cilju še ni pripravljena zavezati.

Tudi nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je okolje postavila med svoje prioritete; med njenimi prvimi potezami je bila predstavitev zelenega dogovora, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ključen del projekta bo sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo, a bodo konkretni ukrepi predstavljeni šele v prihodnjih mesecih.

Znotraj EU je na plin stopila tudi Nemčija, ki je sprejela svoj veliki podnebni paket, s katerim naj bi do leta 2030 dosegla ambiciozne podnebne cilje. Paket med drugim postavlja ceno ogljikovega dioksida v prometu in stavbah, in sicer od leta 2021 pri 25 evrih na tono. Postopoma se bo cena dvignila na 45 evrov do leta 2024 in na 55 evrov do leta 2025.

V drugih velikih onesnaževalkah je pripravljenosti na ukrepanje občutno manj. Ameriška vlada je tako uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in novembra uradno sprožila postopek odstopa od pariškega podnebnega sporazuma. Kitajski in francoski predsednik Xi Jinping in Emmanuel Macron sta zatem sicer znova potrdila podporo sporazumu, a Kitajska hkrati načrtuje gradnjo novih termoelektrarn, ki bi skupaj dosegle ekvivalent moči vseh v EU delujočih termoelektrarn na premog.

Veliko razočaranje - čeprav po oceni mnogih pričakovano - je bila tudi podnebna konferenca v Madridu. Pogajalcem kljub podaljšanju pogajanj za dva dni ni uspelo sprejeti knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma in s tem zaprtja njegovega 6. člena, ki med drugim govori o mednarodnem trgovanju s pravicami do emisij. Prav tako konferenca ni pokazala jasne poti do povečanja podnebnih ambicij držav, čeprav naj bi države v skladu s časovnico izvajanja sporazuma letos predložile svoje strožje, ambicioznejše cilje.


Slovenija na poti do prvega zakona o podnebni politiki

Podnebne spremembe se počasi prebijajo med pomembne teme v Sloveniji. Tako predsednik države Borut Pahor kot predsednik DZ Dejan Židan sta na to temo pripravila posvetovanja, Pahor je ustanovil tudi posvetovalni odbor za podnebno politiko. Vse več je pozivov, naj se Slovenija pridruži peščici držav, ki so že razglasile podnebno krizo, saj bi ta simbolična poteza omogočila usmerjanje vseh sredstev, tudi finančnih, v naslavljanje podnebnih izrednih razmer.

Podnebne spremembe so tudi prioriteta okoljskega ministra Simona Zajca. Na ministrstvu se zavzemajo, da bi s podnebnim zakonom tudi Slovenijo zavezali k ogljični nevtralnosti do sredine stoletja. Parlament bo o tem predvidoma odločal spomladi.

Ob tem Slovenijo čaka še razprava o dveh drugih pomembnih energetsko-podnebnih dokumentih, to sta dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 ter celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030 s pogledom do 2040. Vsi dokumenti bodo morali biti med seboj usklajeni, kar pomeni, da bo med drugim potrebno odgovoriti na številna zahtevna vprašanja, denimo kako pridobivati energijo po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj.

Vsaj na načelni ravni imamo pripravljene zahteve, kaj mora Slovenija narediti v prehodu v nizkoogljično družbo - od vzpostavitve novih organizacijskih oblik do zakonodaje na področju energetske učinkovitosti, obdavčitve in podobno, je pred dnevi dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Moramo pa te načrte začeti takoj uresničevati, za kar bo potrebna stroga zakonodaja. "Če ne bomo imeli zakonskih podlag, z dobro voljo in samoodrekanjem ne bomo dosegli ničesar," je opozorila strokovnjakinja.

Ljubljana, 04. januarja (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.