c S
Znova pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni 10.02.2021 Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Za čas te odsotnosti je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS, ki gre v breme Proračuna RS.

31. člen ZDUOP (PKP8) za obdobje od 5.2.2021 do 31.12.2021 ponovno uvaja pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na enak način kot je bilo to urejeno v 20. členu ZZUOOP (PKP5) za obdobje od 24.10.2020 do 31.12.2020. Za obdobje med 1.1.2021 in 4.2.2021 kratkotrajne odsotnosti ni možno uveljaviti. 

Kdo lahko uveljavlja pravico?

Pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni lahko uveljavljajo samo delavci (zavarovanci, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja), ne pa tudi samostojni zavezanci za prispevek (zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost; družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe; vrhunski športniki in šahisti; kmetje, zavarovane osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS).

V katerem obdobju je mogoče uveljavljati pravico?

Pravico do kratkotrajne odsotnosti od dela je mogoče uveljavljati v obdobju od 24. 10. 2020 do 31. 12. 2020 in od 5. 2. do 31. 12. 2021.

Kakšen je postopek uveljavljanja pravice?

Delavec uveljavlja pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na podlagi lastne ocene, da zaradi prisotnosti bolezni, ne zmore opravljati dela.
O izrabi pravice je delavec dolžan obvestiti svojega delodajalca prvi dan odsotnosti, in sicer pisno ali elektronsko. Delavec ne kliče oz. ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč prej omenjeno obvestilo delodajalcu.
Nadomestilo zavarovancu izplača delodajalec, ki nato od ZZZS zahteva refundacijo tako izplačanega nadomestila. ZZZS nadomestilo refundira delodajalcu v breme Proračuna Republike Slovenije.

Kdaj je pravica izkoriščena?

V koledarskem letu 2020 oziroma 2021 lahko delavec uveljavlja to pravico le enkrat, in sicer do maksimalno tri zaporedne dni v kosu. Če odsotnost od dela traja le en ali dva zaporedna dneva, je pravica izkoriščena, in je v istem koledarskem letu ni več mogoče izkoristiti še za preostanek. Na podlagi mnenja Ministrstva za zdravje nedelovni dnevi (praznik, vikend ali nedelovni prosti dan med tednom) predstavljajo prekinitev kratkotrajne bolniške odsotnosti in se morebitni neizkoriščeni dnevi ne morejo prenesti na naslednje delovne dni. Dejansko to pomeni, da si morajo ti (do) trije delovni dnevi koledarsko slediti.

Kako se ravnati v času kratkotrajne odsotnosti?

Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
Če delodajalec pred izplačilom nadomestila ugotovi, da delavec opravlja pridobitno dejavnost ali se giba izven kraja svojega bivanja, delavcu ne izplača nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Lahko pa presoja tudi uporabo delovnopravnih sankcij.
Če ZZZS ob ali po refundaciji nadomestila delodajalcu ugotovi, da je delavec opravljal pridobitno dejavnost, ali se gibal izven kraja (npr. anonimna prijava z dokazili, podatki FURS o izplačilih za to obdobje ipd.), ZZZS zahteva vračilo izplačanega nadomestila (od zavarovanca).

Kaj, če se stanje v 3 dneh ne izboljša?

Če delavec tudi po preteku tretjega dne odsotnosti meni, da še nadalje ni zmožen za opravljanje svojega dela, nemudoma obvesti izbranega osebnega zdravnika, ki presodi, ali so pri njem še nadalje podani razlogi za odsotnost od dela.
Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe (iz kateregakoli razloga, kot je npr. bolezen, poškodba, nega, izolacija, spremstvo idr.), se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Tako ugotovljena začasna zadržanost od dela velja za naprej (od četrtega dne odsotnosti) in hkrati tudi za nazaj, za celotno obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (po samem zakonu se v tem primeru šteje, da predhodna kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni ni bila izkoriščena).
V teh primerih izbrani osebni zdravnik izda elektronski bolniški list, na katerem kot prvi dan zadržanosti od dela označi dan, ko je delavec delodajalcu sporočil odsotnost od dela. Osebni zdravnik hkrati sam opredeli razlog zadržanosti od dela za celotno obdobje, pri čemer ni nujno, da je razlog »bolezen«, lahko je to katerikoli razlog (npr. poškodba izven dela, nega, izolacija idr.).

Delavec se torej sam odloči, ali bo (in kdaj) izkoristil kratkotrajno odsotnosti zaradi bolezni.

Če delavec koristi tri dni brez izdaje eBOL (njegova bolezen ali poškodba ali pa bolezen ali poškodba otroka ali partnerja), in potem naprej ostane doma četrti, peti dan oz. naslednje dni zaradi istega razloga, bo osebni zdravnik (osebni zdravnik delavca ali pediater) izdal eBOL za celotno obdobje začasne zadržanosti od dela, vključno s prvimi 3 dnevi (če bo seveda ugotovil, da je nadaljnja zadržanost od dela utemeljena). V tem primeru se šteje, da pravica do kratkotrajne odsotnosti po ZZUOOP ni izkoriščena.

Če delavec koristi tri dni brez izdaje eBOL (njegova bolezen ali poškodba ali pa bolezen ali poškodba otroka ali partnerja), in bo po preteku treh dni nastal drug razlog odsotnosti, kot je bil za prve tri dni odsotnosti, potem gre za »nov primer« z novim prvim dnem odsotnosti. Zdravnik izda delavcu eBOL od prvega dne »novega« razloga dalje, kar pomeni, da ne posega za nazaj v že izkoriščeno kratkotrajno odsotnost z dela.

Primer 1: Delavec se slabo počuti, sporoči delodajalcu, da bo od npr. 9. 2. 2021 dalje odsoten z dela brez bolniškega lista, nato tretji dan dobi vročino. Izbrani osebni zdravnik ga pošlje na testiranje, na katerem se izkaže, da je zbolel za COVID-19. Izbrani osebni zdravnik mu bo od 9. 2. 2021 dalje odobril začasno odsotnost z dela iz razloga »izolacija«.

Primer 2: Delavec (starš) sporoči delodajalcu, da bo od 9. 2. 2021 odsoten z dela brez bolniškega lista (otrok je nahoden). Četrti dan otrok dobi vročino. Delavec gre z otrokom k pediatru, ki ugotovi, da ima otrok virozo, ki glede na opisane simptome traja več dni. Zato izda eBOL, v katerem kot prvi dan navede 9. 2. 2021, kot razlog odsotnosti z dela pa določi »nego«.

Primer 3: Delavec sporoči delodajalcu, da bo od 15. 2. 2021 odsoten z dela brez bolniškega lista (ne počuti se dobro). Četrti dan zboli njegov otrok. Pediater ugotovi, da otrok potrebuje nego, in jo tudi odobri od 18. 2. 2021 dalje. Ker v tem primeru ne gre za nadaljnjo neprekinjeno začasno odsoten z dela v smislu ZZUOOP, temveč za »nov« primer, se šteje, da je delavec izkoristil kratkotrajno odsotnost z dela zaradi bolezni.

>> Dodatni primeri na povezavi

Koliko znaša nadomestilo plače?

Za čas kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni je delavec upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalec.
ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo plače v višini, v kateri je dolžan delodajalec obračunati nadomestilo delavcu v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
Pri obračunu se uporabi urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, izračunana na podlagi plače delavca iz obdobja, kot je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih ali v kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek pa je enak kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 %).

Vir: ZZZS, 9. februar 2021


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.