c S
Pregled covid-19: Eno leto od prvega primera okužbe 03.03.2021 Pred slabim letom dni so v Sloveniji potrdili prvi primer novega koronavirusa, odtlej že več kot 191.000. Od takrat je bila Slovenija 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi. Medtem ko so vsi upi za konec epidemije položeni v cepljenje, pa skrbi počasna dobava cepiv. Ob tem je na obzorju nov epidemični val.

Pred letom dni je bila Slovenija med redkimi državami v Evropi, kjer še niso potrdili novega koronavirusa. Prvi potrjen primer smo dočakali 4. marca, prinesla ga je skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo, med drugim ga je iz Italije prinesel zdravnik v metliški dom za starejše. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma.

Osem dni po prvem primeru okužbe je bila zaradi vse več okužb razglašena epidemija, Slovenija je bila odtlej 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji.

Prvi epidemični val lani spomladi je prebrodila skoraj vzorno, umrlo je skupaj 109 covidnih bolnikov. A je na krilih spomladanskega uspeha jeseni sledil popolnoma obraten scenarij.

Ocenjuje se, da se je v prvem epidemičnem valu okužil približno vsak stoti prebivalec, torej okoli 20.000 ljudi, na vrhuncu prvega vala je bil kužen vsak 300. prebivalec. V jesensko-zimskem valu pa se je po ocenah okužila približno tretjina prebivalstva oz. štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. Ocenjuje se, da je trenutno kužen vsak 50. prebivalec. Doslej je v Sloveniji umrlo več kot 4100 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo okužili z novim koronavirusom. Večinoma je šlo za starejše ljudi, a so med umrlimi tudi mlajši od 40 let, umrla je tudi nosečnica.

Glede na to, da je bilo spomladi okoli novega koronavirusa in covida-19 več vprašanj kot odgovorov - za virus se je vedelo šele dva meseca - se je javno življenje v državi zaprlo že zelo zgodaj. Strah pred novim virusom je očitno prispeval tudi k temu, da so se ljudje v veliki meri držali osnovnih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa.

Jeseni se je slika obrnila, ljudje so se očitno nekoliko manj držali osnovnih ukrepov, vlada pa se je odločila za zapiranje države tedne po tem, ko so to predlagali epidemiologi. Sledil je močan val epidemije, v tem času je pouk za osnovnošolce več kot tri mesece potekal na daljavo, srednješolci (razen zadnjega letnika) in študentje se še niso vrnili v šole oz. fakultete.

Več mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, še vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.

Medtem ko je bil pred letom dni zaradi pomanjkanja testov in reagentov omejen dostop do testiranja tudi za ljudi, ki so imeli simptome okužbe, pa se je v jesenskem času to bistveno spremenilo. Doslej je bilo v Sloveniji opravljenih več kot 1,6 milijona testov PCR, ob prihodu zanesljivejših hitrih testov na trg pa je proti koncu lanskega leta steklo tudi množično testiranje prebivalstva, s čimer želijo v največji meri odkriti okužene, ki za svojo okužbo ne vedo, jo pa zato lahko širijo.

Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60 do 70-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo učinkovito cepivo proti covidu-19, do zdaj so bila v EU registrirana tri cepiva, v kratkem se pričakuje registracija četrtega.

A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv, farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pričakovano. Medtem ko je denimo v Izraelu z enim odmerkom cepiva cepljena že polovica prebivalstva, pa je v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsaj en odmerek prejelo 5,9 odstotka prebivalstva.

Prednost imajo v skladu s strategijo cepljenja starejši, ki so tudi najbolj ogroženi za hujši potek bolezni, zaplete in smrt. Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, kjer je covid-19 terjal največji smrtni davek, zdravstvene delavce in večinoma tudi že starejše od 80 let, je število hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti začelo hitro padati, epidemija se je po več mesecih začela umirjati.

V bolnišnicah se je doslej skupaj zdravilo 13.790 covidnih bolnikov, trenutno jih je nekaj več kot 500, kar omogoča, da nekatere bolnišnice zapirajo covidne oddelke in se bodo lahko v večji meri posvetile bolnikom brez te nalezljive bolezni.

Poleg dolgoročnih posledic prebolelega covida-19 - nekatere so že znane in se kažejo v hujših zdravstvenih težavah, večji pojavnosti krvnih strdkov, dolgi rehabilitaciji, dolgoročnih kognitivnih in duševnih motnjah ter možnih hudih zapletih pri otrocih v obliki vnetja notranjih organov - pa se bo na zdravju prebivalstva zagotovo poznalo tudi dejstvo, da je bilo v času epidemije opravljenih manj zdravstvenih storitev za necovidne bolnike.

Ob težkem letu, ki za nami in je na preizkušnjo postavilo marsikaterega posameznika, družino in celotno družbo, pa je prihodnost negotova. Čeprav se drugi epidemični val še ni iztekel, se tako napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita. Pojavnost teh različic raste eksponentno, po nekaterih izračunih pa bi lahko prevladovale že konec prihodnjega meseca.

Tako je ključni cilj novega ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki mu ob strani stoji nova svetovalna skupina strokovnjakov, obvladovanje epidemije covida-19, predvsem z vidika vdora novih različic novega koronavirusa, in hkrati ohranjanje čim bolj odprtega družbenega življenja. Med drugim želijo, da ostanejo odprte šole.

Razmere so se po silovitem drugem valu epidemije nekoliko umirile, a boj z virusom še zdaleč ni končan. Umrlo je že okoli 4000 covidnih bolnikov, z novim virusom pa se je potrjeno okužilo več kot 190.000 prebivalcev.

Objavljamo kronologijo dogajanja:

4. marec - V Sloveniji so potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom.

6. marec - Vlada je prepovedala vse obiske v bolnišnicah in domovih za starejše.

7. marec - Prepovedali so javne prireditve v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi. V državi je bilo potrjenih skupaj 12 okužb. Tri dni za tem so prepoved zbiranja znižali na 100 ljudi. Prepovedali so tudi pristajanje letal z ogroženih območij.

11. marec - Slovenija je uvedla nadzor na meji z Italijo; vstop iz Italije je dovolila le na šestih nadzornih točkah pod posebnimi pogoji. Prekinili so izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev.

12. marec - Slovenija je razglasila epidemijo covida-19, skupaj je bilo takrat v državi potrjenih blizu 100 okužb. Zaprli so vrtce in šole, pouk je stekel na daljavo. Vrata so zaprle nenujne prodajalne, lokali, kulturne ustanove. Prepovedan je bil letalski potniški promet in javni prevoz potnikov, razen s taksiji. Odpovedali so vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo so zaprli za tovorni in potniški promet z nekaj izjemami.

14. marec - Covid-19 je v Sloveniji terjal prvo smrtno žrtev.

18. marec - Slovenija je zaprla maloobmejne prehode s Hrvaško, na cestnih povezavah z Italijo so delovale le štiri kontrolne točke. Številna proizvodna podjetja so začasno ustavila delo.

20. marec - Veljati je začela prepoved zbiranja in gibanja na javnih površinah z nekaj izjemami.

29. marec - Začel je veljati paket interventne zakonodaje za pomoč gospodarstvu, ki jo je vlada pripravila v prvem odzivu na epidemijo. Med drugim je prinesel subvencioniranje čakanja na delo ter možnost odloga odplačevanja posojil za leto dni.

30. marec - Veljati je začel odlok o prepovedi gibanja zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča z nekaj izjemami.

11. april - Veljati je začel prvi protikoronski zakon za pomoč državljanom in gospodarstvu z ukrepi, vrednimi tri milijarde evrov. Med drugim je predvidel ugodnejše pogoje za subvencioniranje čakanja na delo, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene ter solidarnostni dodatek za upokojence in študente. Znova so dovolili izvajanje nenujnih ambulantnih specialističnih dejavnosti.

18. april - Pod določenimi pogoji so znova dovolili vzdrževalna in sezonska dela na zasebnih zemljiščih zunaj občine prebivanja, v občini bivališča pa nekatere športno-rekreacijske dejavnosti. 20. 4. so se znova odprle nekatere trgovine in servisne delavnice, 25. 4. pa tudi storitve zavarovalniškega posredovanja.

30. april - Natanko en mesec po uveljavitvi prepovedi so sprostili gibanje med občinami. Znova so dovolili tudi obiske oskrbovancev v domovih za starejše. Dan prej so vrata lahko odprle kulturne ustanove in knjižnice.

1. maj - Veljati je začel drugi protikoronski zakon, ki je med drugim prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v višini dveh milijard evrov. Po nekaj zapletih z izvedbeno uredbo je jamstvena shema v praksi zaživela sredi julija. Veljati so začeli tudi popravki prvega protikoronskega zakona.

4. maj - Po več tednih so dovolili strežbo na terasah in vrtovih gostinskih lokalov, odprle so se cerkve ter določene neživilske trgovine, frizerski saloni ipd. 9. 5. so znova dovolili še vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve.

11. maj - Po osmih tednih je znova stekel javni potniški promet, mednarodni potniški promet je bil še naprej prepovedan. 12. 5. so sprostili mednarodni letalski potniški promet, 15. 5. pa ukinili obvezno karanteno za državljane Slovenije in EU ob prihodu v Slovenijo.

18. maj - Znova so se odprli vrtci, v šole so se vrnili učenci prve triade osnovnih šol in maturanti. Oblikovati so morali manjše skupine. Vrata so odprle vse trgovine in nastanitvene kapacitete do 30 sob, gostinci so spet lahko postregli tudi v notranjih prostorih.

18. maj - Vlada je uvedla rdeči, rumeni in zeleni seznam držav glede na epidemiološko varnost. Hrvaško je kot edino uvrstila na zeleni seznam držav, iz katerih je bilo v Slovenijo mogoče vstopiti brez karantene.

23. maj - Sprostila se je večina športnih aktivnosti.

25. maj - V šole so se vrnili še devetošolci, domovi za starejše in drugi socialnovarstveni zavodi so lahko začeli sprejemati nove oskrbovance.

26. maj - Veljati je začel nov odlok, ki je za državljane EU in tretjih držav predvidel 14-dnevno karanteno po vstopu v Slovenijo, razen za prebivalce držav s seznama za prost vstop.

31. maj - V Sloveniji se je po 80 dneh uradno končala epidemija covida-19. Število aktivno okuženih v državi je padlo pod deset.

1. junij - Veljati je začel tretji protikoronski zakon, vreden milijardo evrov. Glavni ukrepi so subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, turistični boni za vse prebivalce za slovenske turistične namestitve ter odprava ovir pri izvedbi pomembnih investicij.

1. junij - V šolo so se vrnili učenci 4. in 5. razredov, oddelkov v osnovnih šolah in vrtcih niso več delili na manjše. Dovolili so javne prireditve z do 200 osebami, odprtje vseh hotelov, fitnesov in bazenov. Zaprte so ostale diskoteke in nočni klubi. 3. 6. so se v šole vrnili še učenci zadnjega triletja, dijaki 1., 2. in 3. letnikov pa so šolsko leto sklenili na daljavo.

15. junij - Znova so dovolili javno zbiranje do 500 oseb in gledalce na športnih prireditvah. Na meji z Italijo so odpravili omejitve, uvedene 12. 3. Že 13. 6. so znova dovolili mednarodni cestni in železniški potniški promet.

19. junij - Zaživeli so turistični boni. Finančna uprava je prebivalcem Slovenije nakazala dobroimetje, ki ga lahko izkoristijo za dopustovanje v domači državi - polnoletnim 200 evrov, mladoletnim pa 50 evrov.

9. julij - Veljati je začela prepoved zbiranja več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb so dovolili le ob evidenci udeležencev. Dovoljene so bile sicer maše in športni dogodki z do 500 udeleženci.

11. julij - Veljati je začel četrti protikoronski zakon v vrednosti 370 milijonov evrov, ki je predvidel mobilno aplikacijo za sledenje okužbam z novim koronavirusom. Podaljšal je subvencioniranje čakanja na delo ter določil, da država krije nadomestila plač za delavce v karanteni.

18. julij - Umrl je nov covidni bolnik, prvi po 31. 5., skupno število umrlih za to boleznijo se je povzpelo na 112. Število novookuženih in hospitaliziranih je bilo poleti nizko in stabilno, večinoma je šlo za vnose okužb iz tujine.

21. julij - Voditelji članic EU so dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji. Slovenija lahko računa na 10,5 milijarde evrov iz svežnja, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

25. avgust - Zaradi občutnega poslabšanja epidemioloških razmer na Hrvaškem in ob dejstvu, da je bilo precej okužb uvoženih od tam, je vlada uvedla karanteno za povratnike iz te države.

1. september - Šolsko leto se je za vse učence začelo v šolah, ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.

2. september - Zabeležili so skok okužb - 55 novih primerov, aktivnih primerov je bilo koli 500. Sledilo je hitro naraščanje števila okužb, ki so se širile tudi po domovih za starejše in vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vlada je posledično 4. 9. odredila obvezno uporabo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih ter obvezno razkuževanje rok.

19. september - Uvedli so obvezno nošenje mask na odprtih javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi. Ob vstopu v delovne prostore so podjetja uvedla merjenje temperature, čas obratovanja gostinskih lokalov so omejili od 6. do 22. ure.

9. oktober - Po novih rekordnih številkah odkritih okužb je vlada zbiranje omejila na največ 10 ljudi, prireditve z udeležbo do 500 ljudi pa dovolila le v primeru pozitivnega mnenja NIJZ in brez zakusk. Omejili so strežbo v lokalih in število kupcev v trgovinah.

16. oktober - Potem ko je dan prej skupno število potrjenih primerov okužb v Sloveniji preseglo 10.000, je vlada za "rdeče" statistične regije uvedla strožje ukrepe, med drugim obvezno nošenje mask tudi na prostem, prepoved vsakršnega zbiranja več kot 10 oseb, omejitev prehajanja med regijami ter omejitev storitvenih in nekaterih športnih dejavnosti. Gostinski lokali in fitnesi so se v teh regijah zaprli.

19. oktober - Vlada je znova razglasila epidemijo, sprva za 30 dni. Za učence predmetne stopnje in srednješolce je pouk znova stekel na daljavo. V bolnišnicah so zdravili več kot 300 covidnih bolnikov, skupno število umrlih je zraslo na 192. Premier Janez Janša je ob tem zatrdil, da se je Slovenija dobro pripravila na drugi val epidemije.

20. oktober - Začeli so veljati dodatni ukrepi za zajezitev virusa, med drugim prepoved gibanja med 21. in 6. uro, omejitev druženja na največ šest ljudi in prepoved prehajanja tudi med regijami z manj okužbami.

24. oktober - Vlada je ugasnila večino dejavnosti v državi. Začasno so zaprli hotele, bazene, gostinske obrate, frizerske in kozmetične salone, kulturne ustanove itd. Med izjemami so bile trgovine z živili, lekarne, pošte ipd. Na rdečem seznamu je končala še zadnja, obalno-kraška statistična regija.

24. oktober - Veljati je začel peti protikoronski zakon. Z njim so podaljšali nekatere ukrepe, med njimi subvencioniranje čakanja na delo na domu. Med novostmi so bili mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete, novi dodatki k plači za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih in podaljšanje jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij.

26. oktober - Veljati so začele še strožje omejitve; vrtci so lahko zagotavljali varstvo le za otroke tistih staršev, ki morajo biti na delovnem mestu. Zaprli so dijaške in študentske domove in okrnili javni potniški promet.

27. oktober - Vlada je znova prepovedala prehajanje med občinami z nekaj izjemami. Dnevno število potrjenih okužb je doseglo 2605 primerov, v bolnišnicah so zdravili 612 covidnih bolnikov.

30. oktober - Vlada je dovolila opravljanje nekaterih storitev, med drugim gradbena dela, pri katerih prihaja do minimalnega stika s potrošniki, servise za popravila tehničnega blaga, dimnikarske storitve in knjižnice.

2. november - Osnovnošolcem so za teden dni podaljšali jesenske počitnice. V srednjih šolah in fakultetah je pouk stekel na daljavo.

4. november - Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je prvič preseglo tisoč, od teh je bilo 161 na oddelkih za intenzivno nego, več kot dvakrat toliko kot v celotnem spomladanskem valu epidemije. Bolnišnice so pospešeno odpirale nove kapacitete za covidne bolnike.

10. november - Slovenija se je priključila skupnemu javnemu naročanju cepiv proti covidu-19, ki ga vodi Evropska komisija.

13. november - Vlada je zaradi težkih razmer v bolnišnicah in širjenja okužb po domovih za starejše prepovedala vsa zbiranja in praznovanja, razen družin in znotraj istega gospodinjstva.

16. november - Vlada je še za 30 dni podaljšala epidemijo. Ustavljen je bil ves javni potniški promet, zaprte vse nenujne trgovine, lastništvo nepremičnine ali plovila pa ni bilo več med izjemami za prehajanje meje brez karantene. 19. 11. je vlada ustavila roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih.

25. november - V bolnišnicah so zdravili 1302 covidna bolnika, od tega rekordnih 215 na intenzivni negi. Zdravstvo se je znašlo na skrajnem robu zmogljivosti. Steklo je testiranje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in tudi že v nekaterih domovih za starejše s hitrimi antigenskimi testi.

28. november - Začel je veljati šesti protikoronski zakon, vreden milijardo evrov, ki je podjetjem ponudil delno kritje fiksnih stroškov, podaljšal subvencioniranje čakanja na delo ter preoblikoval jamstveno shemo. Drastično je zvišal kazni za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih v času, ko je to zaradi epidemije prepovedano.

3. december - Vlada je sprejela strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov. Kot glavna pogoja je opredelila sedemdnevno povprečje okuženih in število bolnikov v bolnišnicah. Sprejela je načrt cepljenja proti covidu-19, ki bo brezplačno. Veljavnost turističnih bonov so podaljšali do konca decembra 2021.

7. december - Umrlo je rekordno število covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. V bolnišnicah so zdravili 1304 covidne bolnike. Vlada je iz osebnega prevzema blaga in hrane na prevzemnih mestih izvzela alkohol.

15. december - Do 23. 12. so po odločitvi vlade v omejenem obsegu sprostili javni potniški promet, odprli so se frizerski saloni, cvetličarne, avtopralnice in čistilnice, v cerkvah so znova dovolili maše ob navzočnosti vernikov.

22. december - Začelo se je poskusno množično testiranje na novi koronavirus, najprej v mestnih občinah in nekaterih epidemiološko bolj obremenjenih mestih.

27. december - Začelo se je množično cepljenje proti covidu-19, saj je dan prej v državo prispelo prvih 9750 odmerkov Pfizerjevega cepiva. Po vladnem načrtu so najprej začeli cepiti oskrbovance domov za starejše in zdravstvene delavce. Naslednje prednostne skupine so starejši od 80, 70 in 60 let, kronični bolniki in nujne službe. Direktor NIJZ Milan Krek je ocenil, da bodo do konca julija oz. avgusta cepili do 1,2 milijona ljudi.

29. december - DZ je sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov, ki prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest ter dodatke za ranljive skupine, med drugim upokojence, študente in družine. Kljub nasprotovanju sindikatov so uzakonili tudi možnost prisilnega upokojevanja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev.

1. januar - Na smučiščih so lahko spet zagnali žičniške naprave. Smuka je bila sicer dovoljena le z negativnim testom na novi koronavirus.

2. januar - Na petih mejnih prehodih na meji s Hrvaško in brniškem letališču so začeli izvajati testiranja s hitrimi testi. Z negativnim testom se lahko tisti, ki prihajajo iz držav na rdečem seznamu, izognejo karanteni.

4. januar - Zdravstveni domovi so začeli izvajati množično prostovoljno testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Za testiranje zaposlenih so se odločila tudi številna podjetja.

5. januar - V Sloveniji so potrdili rekordnih 3354 okužb z novim koronavirusom. Pred tem je bilo najvišje dnevno število okužb 26O5 konec oktobra. Šlo naj bi za posledico sproščanja ukrepov in druženja med prazniki.

5. januar - Otroci s posebnimi potrebami so se, potem ko je to odredilo ustavno sodišče, po skoraj treh mesecih učenja na daljavo vrnili v šolske klopi.

8. januar - Vlada je dopolnila načrt sproščanja omejitvenih ukrepov, tako da upošteva tudi epidemiološke razmere v posameznih regijah. Po le sedmih dneh obratovanja so vnovič obstale žičniške naprave na smučiščih.

8. januar - V letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, je v Sloveniji umrlo največ ljudi po drugi svetovni vojni, je ocenil državni statistični urad. Presežna umrljivost je v prvih 11 mesecih leta znašala 11,9 odstotka. Samo novembra je umrlo 3059 prebivalcev ali 89,5 odstotka več kot novembra 2019.

9. januar - Evropska komisija je s proizvajalcem cepiva proti covidu-19 Moderna sklenila dogovor za 80 milijonov odmerkov, od katerih Sloveniji pripada 369.767 odmerkov.

12. januar - Začelo se je cepljenje starejših od 80 let zunaj domov za starejše. Epidemija je bila v polnem razmahu, v državi so potrdili 2092 okužb, hospitaliziranih je bilo 1244 covidnih bolnikov, od tega 206 na intenzivni negi.

18. januar - S položaja se je poslovil govorec za covid-19 Jelko Kacin, ki ga je vlada imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, pristojnega za usklajevanje logistike cepljenja. Pri dobavi cepiv je sicer prišlo do motenj in manjših dobav od napovedi. Premier Janez Janša je dejal, da lahko do začetka poletja dosežemo 70-odstotno precepljenost prebivalstva.

23. januar - V Sloveniji so uradno potrdili prvi primer okužbe z bolj nalezljivo angleško različico novega koronavirusa.

23. januar - V devetih statističnih regijah z boljšo epidemiološko sliko so se znova odprla smučišča, servisne delavnice in trgovine z otroškim programom, knjižnice, muzeji in galerije.

23. januar - Po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo so se v devetih "rdečih" regijah v šole vrnili učenci prvega triletja, vrtci pa so začeli znova sprejemati vse otroke. Dan prej so izpeljali množično testiranje zaposlenih v osnovnem šolstvu in vrtcih na novi koronavirus.

29. januar - V obalno-kraški in zasavski regiji, ki sta prešli nazaj v črno fazo epidemije, so se morali učenci vrniti k pouku na daljavo. Sledili so pozivi vladi in protesti za vrnitev v šolo. Epidemija je sicer začela pojenjati. Po nekaterih ocenah se je v Sloveniji dotlej že okužilo od 500.000 do 600.000 ljudi.

4. februar - Vlada je sklenila, da ukrepov ne bo več vezala na regije in da je celotna država v rdečem območju. Prvič po novembru je bilo 3. 2. hospitaliziranih manj kot tisoč covidnih bolnikov.

5. februar - Veljati je začel osmi protikoronski zakon s 320 milijonov evrov vrednimi ukrepi za blažitev posledic epidemije. Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače v 2021 in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo najmanj do konca aprila.

6. februar - Znova so se lahko odprle manjše trgovine in storitve, ob pogoju rednega tedenskega testiranja zaposlenih. Dan prej so začeli veljati novi pogoji za vstop v Slovenijo z manj izjemami za vstop brez karantene in negativnega testa na okužbo.

6. februar - V Slovenijo je prišla prva pošiljka cepiva AstraZenece, s katerim cepijo mlajše od 65 let in nepokretne.

9. februar - Učenci prvega triletja so znova sedli v šolske klopi po vsej državi. Nekateri dijaki pa so protestirali proti pouku na daljavo in pozvali k čimprejšnjemu odprtju srednjih šol.

13. februar - Začel je veljati nov režim, po katerem je vstop iz Avstrije, Italije in Madžarske v državo dovoljen na vseh cestnih in železniških povezavah. Policija pa še vedno izvaja nadzor vstopa v Slovenijo.

15. februar - Ob prehodu države v oranžno fazo epidemije je po več kot štirih mesecih pouk v šolah znova stekel za vse učence in dijake zaključnih letnikov na zahodu države, po počitnicah teden dni kasneje pa še na vzhodu. Odpravili so omejitev prehajanja občinskih in regijskih meja in dovolili zbiranje do deset ljudi. Znova so vrata lahko odprle vse trgovine, pogoj za obratovanje je redno tedensko testiranje zaposlenih. Več omejitev so sprostili tudi na področju športa.

26. februar - V Sloveniji so potrdili prvi primer južnoafriške različice novega koronavirusa.

27. februar - Zaradi poslabšanih epidemioloških razmer so v obalno-kraški regiji začeli veljati strožji ukrepi. Ponovno je prepovedano zbiranje ljudi ter vstop in izstop iz regije, zaprli so večje trgovine.

1. marec - V državi so potrdili 729 novih okužb z novim koronavirusom, skupaj že več kot 191.000. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 528 covidnih bolnikov, med njimi 84 na oddelkih intenzivne nege. Umrlo je devet covidnih bolnikov, skupaj po podatkih NIJZ, ki se naslanja tudi na centralni register prebivalstva, že 4122, po podatkih Sledilnika za covid-19 pa 3863. En odmerek cepiva je prejelo 123.087 ljudi, dva pa 51.406.

Ljubljana, 02. marca (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.